V mesecu oktobru 2019 so bile sprejete nove določbe zakona o DDV, ki bodo začele veljati z 1.1.2020.
Spremembe, ki govorijo o potrebnih pogojih za oprostitev transakcij pri dobavah blaga znotraj Unije, pri opredelitvah konsignacijskih skladišč (skladiščenje na odpoklic) in opredelitvah verižnih poslov znotraj Unije, so rezultat sprememb Evropske Direktive.
Na novo se bo uporabljala tudi znižana davčna stopnja (9,5%) za knjige, časopise in periodične publikacije v elektronski obliki, spreminjajo pa se tudi kazenske določbe, ki so po novem razmejene glede na status in velikost gospodarskega subjekta, kar do sedaj ni bilo.
V tem članku sem bom osredotočil predvsem na dodatne oz. spremenjene pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da bo dobava blaga znotraj Unije oproščena plačila DDV. Do sedaj je veljalo, da je kot dokaz o dobavi blaga v drugo članico EU veljal podpisan CMR, ali drug prevozni dokument, podpisana dobavnica, izjava kupca, ali karkoli drugega. Dovolj je bilo eno dokazilo, kar po novem ne bo dovolj. Težnja zakonodajalca je, naj prevoz organizira prodajalec, primeri, ko kupec sam prevzame in odpelje blago, bodo skoraj onemogočeni.
V osnovi je dobava blaga znotraj EU oproščena plačila DDV, če je možno prevoz blaga pripisati transakciji dobave. Zato bo od 1.1.2020 dalje dokazovanje v prvi vrsti odvisno od tega, kdo organizira prevoz blaga, prodajalec ali kupec.
- Prevoz blaga organizira prodajalec – to je najbolj pogost način prevoza in glede dokazovanja tudi najprimernejši, kljub temu pa zahteva kar nekaj administriranja;
Prodajalec navede (običajno na računu), da je odpeljal blago on sam ali tretja oseba za njegov račun. Imeti mora dva nenasprotujoča si dokaza, ki sta ju izdali dve različni osebi, neodvisni ena od druge. Možnosti sta dve:
Prva možnost: Podpisan CMR z navedbo kdo je prejel blago, kdaj in kje (prvi dokaz), ter račun za prevoz ali nakladnico pri ladijskem prevozu (drugi dokaz);
Druga možnost: Podpisan CMR z navedbo kdo je prejel blago, kdaj in kje, ali račun za prevoz ali nakladnico pri ladijskem prevozu (prvi dokaz). Kot drugi dokaz pa eno izmed naslednjih treh opcij:
- Zavarovalna polica v zvezi z odpošiljanjem ali prevozom blaga ali bančni dokumenti, ki dokazujejo plačilo odpošiljanja ali prevoza;
- Potrdilo, ki ga izda imetnik skladišča v namembni državi članici in ki potrjuje skladiščenje blaga v tej državi članici;
- Uradni dokumenti, ki jih izda javni organ (npr. notar) in ki potrjuje prihod blaga v namembno državo članico.
- Prevoz blaga organizira kupec – do 31.12.2019 je možno dokazovanje le z pisno izjavo pridobitelja (kupca blaga), kar pa od 1.1.2020 dalje ni več možno.
Prodajalec mora poleg dokazil, navedenih v primerih, ko prevoz organizira prodajalec (glej točko 1.), imeti še tretji nenasprotujoči si dokaz, to je pisna izjava pridobitelja (kupca blaga), da je odposlal ali odpeljal blago ali, da je blago odpeljala ali odposlala tretja oseba za njegov račun, navedbo namembne države članice za blago, datum izdaje, ime in naslov pridobitelja, količina in vrsta blaga, datum in kraj prihoda blaga, v primeru dobave prevoznih sredstev pa še identifikacijska številka prevoznih sredstev in identifikacija osebe, ki sprejema blago za račun pridobitelja.
To pisno izjavo mora pridobitelj predložiti prodajalcu najpozneje do 10. dne meseca po mesecu dobave. Pisno izjavo bo morda bolj natančno predpisal spremenjeni pravilnik, ki za enkrat še ni bil objavljen.
V novi zakonodaji je v 9.a členu v povezavi z čezmejnimi transakcijami natančno urejeno tudi skladiščenje na odpoklic, oz. konsignacijska skladišča. Pogoji za to ureditev so v zakonu natančno opredeljeni, in če poslujete s tujino na tak način, lahko na skupnem sestanku pregledamo na kaj morate biti pozorni in če je vaše poslovanje ustrezno.
Natančno je v novem 20.a členu v povezavi z čezmejnimi transakcijami urejeno tudi področje verižnih transakcij znotraj Unije, oziroma transakcij, kjer se hkrati zgodita vsaj dve zaporedni dobavi, ob tem, da je prevoz opravljen od prvega dobavitelja do zadnje stranke v verigi. V tem primeru je oproščena transakcija le tista, kateri se lahko pripiše prevoz blaga. Če poslujete na tak način, predlagam, da skupaj pregledamo vaš način poslovanja.
V nadaljevanju bi vas rad opozoril še na nekaj pomembnih dejstev, vezanih na dobave blaga in izdajo računov. Težave se velikokrat pojavljajo, ker je račun izdan prehitro. Pri vsem tem je pomembno dejstvo, kdaj preide lastništvo blaga na kupca oz. kdaj kupec z blagom ravna kot lastnik. Šele takrat so izpolnjeni pogoji o dobavi in šele takrat se lahko izda tudi račun. Prezgodnja izdaja računa lahko posledično sicer oproščeno transakcijo opredeli kot obdavčeno.
Primer: če imate z kupcem dogovor, da postane lastnik blaga, ko mu je blago dostavljeno in s svojim podpisom potrdi prejem blaga, potem je dobava blaga nastala ob podpisanem prejemu. Izdaja računa z datumom, ko blago zapusti prodajalčevo skladišče, še posebej, če je ta datum pred datumom dostave blaga, vsekakor ni OK. Zato v svojih pogodbah z kupci preverite, kakšne imate klavzule o dobavi oz. prevzemu blaga.
Za vse navedene spremembe je dejstvo, da bodo povečale obseg administriranja, davčnemu organu pa bodo dale možnost dodatne davčne odmere na področju DDV. Z davčnimi olajšavami na področju dohodnine, se je država odrekla precejšnjemu delu davčnih prilivov v proračun, kar bo morala nadomestiti z drugimi viri. Področje DDV je vsekakor eden izmed njih, saj v davčno blagajno prinaša največ.